Naši sosedje iz kraja Kumrovca na Hrvaškem so nas prijazno povabili na svečano otvoritev Parka šume Dubrava naslovljeno Šetnja kroz bajku. Z veseljem smo se vabilu odzvali in poslali naš najbolj pravljični razred (7 učencev) preko meje.
Prisluhnili smo pozdravom, kulturnemu programu in zahvalam. Učenci so nekaj hrvaščine razumeli, saj odraščajo tu, ob meji. In naše prebivalstvo se razume in prepleta med sabo že od nekdaj. Vsi otroci so bili v Kumrovcu že prej.
Po prireditvi so nas pogostili z napitki, sadjem in prigrizki. Učenci so komaj čakali, da stečejo po urejeni potki med drevesa in odkrivajo ter prepoznavajo kipe umetnikov ob njej. Iz katere pravljice je ta? Gospa učiteljica, gremo po najdaljši poti, mi bi radi videli čim več. In vrhu hriba se je razlegel vesel klic, glejte, naša šola. In res, pod hribom obsijana se je onkraj Sotle lepo videla naša šola. Zaigralo mi je srce, ne samo, da znajo kulturno poslušati, nato pa se radoživo sprostiti, znajo videti z očmi in srcem.
Hvala vam za povabilo, sosedje Hrvatje. Gotovo kdaj še pridemo in pripeljemo s seboj še starše, bratce, sestrice, sosede …
