Zjutraj ob osmih smo z avtobusom krenili proti Vrhniki. Na poti smo imeli kratek postanek za malico. Ko smo prispeli na Vrhniko, nas je pričakal vodič, ki je izgledal zelo podobno kot nekoč pisatelj Ivan Cankar. Takrat nam je postalo jasno, kaj je imela prejšnji teden gospa Sabina v mislih, ko nam je povedala, da se bomo sprehajali s Cankarjem.
Najprej smo se ustavili pri Cankarjevem spomeniku, kjer nam je vodič povedal zgodbo o tem, kako so se Ljubljančani in Vrhničani sprli zaradi lokacije spomenika, in kako je na koncu obveljala beseda prebivalcev Vrhnike. Potem smo se sprehodili do reke Ljubljanice, kjer je Cankar s svojimi otroškimi prijatelji preživljal poletja. Temu kraju so pravili tudi 11. vrhniška šola pod mostom in tam se je Cankar skoraj utopil. Rešil ga je Jurčev hlapec, ki je zaslužen za to, da smo Slovenci imeli tako velikega umetnika. Pred vrhniškim sodiščem smo poslušali zgodbe, ki so govorile o Cankarjevem predolgem jeziku, ki ga je trikrat pripeljal pred sodnika. Obiskali smo tudi Cankarjevo rojstno hišo, ki je na žalost pogorela, ko je bil star tri leta. Vodič nam je v hiši predstavil tudi revno življenje Cankarjeve družine. Zatem smo se vzpeli do cerkve sv. Trojice, kjer smo med drugim izvedeli, da so Cankarjeve Podobe iz sanj delo, ki predstavlja grozote prve svetovne vojne, ki bi jih lahko skoraj doživel na soški fronti tudi sam. V cerkvi sv. Pavla nam je vodič povedal, da je bil Ivan v otroštvu tudi ministrant, in nam prikazal, kako ponosna je bila njegova revna mama, ko ga je videla pred oltarjem. Predstavil nam je tudi zgodbo o skodelici kave in nam položil na srce, da se moramo znati pravočasno opravičiti in povedati svojim staršem, da jih imamo radi. Na koncu pa smo obiskali še pokopališče na Vrhniki, kjer je pokopana Cankarjeva mama in nekaj drugih sorodnikov. Ivan Cankar pa je pokopan v grobnici moderne na ljubljanskih Žalah.
Na avtobus smo se vrnili pred Kulturnim centrom Vrhnika, v katerem je med drugim tudi knjižnica. Mislim, da smo se vsi učenci, ki smo se udeležili tega deževnega kulturnega dne, naučili nekaj novega in pristneje spoznali življenje našega velikega literata.
Zarja Černelč, 9. razred
