Tudi letos se je naša šolska FLL (First Lego League) ekipa, sicer pomlajena, pripravljala na tekmovanje. Letošnja tema je Pod vodo (raziskujemo oceane). Priprave so potekale na dveh nivojih, in sicer projekt (raziskovalna naloga) na temo raziskovanja oceanov ter robotska tekma, na kateri je moral robot opraviti več kot deset izzivov na tekmovalni mizi. Pripravo projekta je vodila učiteljica Tjaša Tomše, za tehnično pomoč in nasvete je poskrbel učitelj Roman Drstvenšek, mentorstvo pri sestavljanju in programiranju robota pa je prevzel naš nekdanji učenec in zagret FLL-jevec David Žuraj.
PROJEKT:
Letošnja ekipa RoboBoS je navdušila s predstavitvijo svoje inovativne ideje o filtrirni napravi, ki bi s pomočjo magnetita in drugih biorazgradljivih snovi ter elektromagneta pomagala morsko vodo očistiti mikroplastike. Delovanje filtrirne naprave so ponazorili s poskusom, v katerem so onesnaženi vodi dodali delce mikroplastike ter ustrezno količino magnetita, pektina in lecitina ter odpadne snovi iz vode potegnili z magnetom.
TEKMA ROBOTOV:
Učenci so svojo borbenost, vztrajnost in spretnost programiranja in upravljanja z lego robotom dokazali tik pred zadnjo, tretjo tekmo robotov, ko so se odločili spremeniti svojo strategijo. Po treh robotskih tekmah, nešteto poskusih in neustavljivi borbi se jim je uspelo z 265 točkami povzpeti na tretje mesto.
Skupno je naša ekipa v polfinalni skupini v Stični zasedla 2. mesto in se uvrstila v finale, ki bo v soboto, 15. marca, v Kopru.
Kako je tekmovanje videl Borja Marucelj Černelč, ki je vodja ekipe
Na zagovoru projekta smo sodnike navdušili in hkrati prestrašili. Na začetku predstavitve, ko se Filip onesvesti zaradi mikroplastike, je tako kašljal, da so sodniki mislili, da se mu je res kaj zgodilo. Ribi, Filip in Matjaž sta namreč med predstavitvijo imela na sebi ribja kostuma, sta sodnike tudi zelo nasmejali. Všeč pa jim je bil tudi eksperiment in predstavitev fizikalnega procesa čiščenja vode. Na tehničnem intervjuju je vse šlo, ampak nismo dovolj vadili zato se nam je malo zatikalo. Navdušeni so bili tudi ko smo jim povedali, da naš robot doseže 460 točk, ampak zaradi časovne omejitve jih lahko dosežemo samo 425. Vprašali so nas, kakšna se nam zdi miza letos v primerjavi z lansko, koliko točk dosežemo, kaj smo se naučili in kdo je kaj delal. Za povratne informacije pa ni bilo veliko časa, zato so nam povedali samo, da moramo natančno raziskati cene (za delo, porabo energije, surovine, cene magnetita) in jih napisati na seznam in da še bolj razdelamo in raziščemo, na točno katerem plovilu in kje na plovilu bi bila naša filtrirna naprava nameščena.
Na tekmi robotov so nam veliko točk odbili, ker je glavni sodnik rekel, da se naša oprema dotika naloge, zato so vse naloge, opravljene s pnevmatiko, razveljavili. To je bilo v prvem krogu. V drugem krogu smo to prvo fazo s pnevmatiko izpustili in uporabili fazo s sonarjem, ki smo jo prej izpustili zaradi časa. Ko je mentor David moral iti, nas je po telefonu poklical 20 minut pred tretjim krogom in rekel, da naj spet uporabimo prvo fazo s pnevmatiko, saj nam morajo od vseh štirih misij, ki jih opravimo, šteti vsaj misiji z morskim psom in potapljačem. Tako smo v tretjem krogu dosegli 265 točk in smo bili pri robotskem delu na 3. mestu.
Na koncu, ko so nas poklicali in povedali, da gremo naprej na državno, je bil Filip tako vesel, da je stekel do sredine dvorane, kjer so podeljevali vstopnice za državno, in vriskal na ves glas. Zato mu je sodnik dal mikrofon in rekel, da naj še enkrat zavriska v mikrofon. Dvorana se je skoraj stresla :-).
Tudi ko smo odpeljali 3. krog robotske tekme in se uvrstili na 3. mesto, sta bila Matjaž in Filip tako vesela, da sta stekla do table z rezultati in ostala kar tam. Stala sta in gledala v tablo ter pozabila na robota. Sodnik pa se je zaklical v mikrofon: ”RoboBoS, od veselja ste pozabili robota na mizi! RoboBoS, takoj do mize 1 in pospravite robota!”. Seveda smo to z veseljem storili, saj ga bomo rabili še v finalu. Do takrat ga bomo pa še malo izpopolnili.
